Grinipedija
Kaj je pitna voda?
Pitna voda je čista voda, brez zdravju škodljivih snovi in povzročiteljev bolezni z ustrezno…
Pitna voda je voda, ki je v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene ter za proizvodnjo in promet živil.
Za pitje je najboljša primerno hladna (med 8 in 13 stopinj C), srednje trdote, bistra in brezbarvna, brez vonja in okusa. Pitna voda ni samo H2O, ampak vsebuje številne mineralne snovi, ki ugodno vplivajo na naše telo.
Od kje pride voda v naše domove?
Na našem območju se največ pitne vode črpa iz podzemnih virov.
Viri podzemne pitne vode so:
– prodnati in peščeni vodonosnik (na Mengeškem polju) za občini Mengeš in Trzin ter večji del občine Domžale;
– dolomitski vodonosnik – podzemna voda v skalnih razpokah (na Kolovcu za severni del občine Domžale in v Moravčah za del Moravč);
– del območja pa se s pitno vodo oskrbuje iz površinskih zajetij. Za vzhodni del občine Domžale in občino Lukovica so vir pitne vode površinska zajetja vode v Črnograbenski dolini (Taterman, Kamrca, Žirovše). Prav tako so površinska zajetja vir pitne vode za občino Moravče.
Kako pitna voda priteče do pipe?
Pitna voda do pip v našem domu, vrtcu, šoli priteče po vodovodnem omrežju.
Vodovodno omrežje je sistem vodovodnih objektov in razvejanega omrežja cevi, ki potekajo pod površjem na takšni globini, ki preprečuje zamrznitev vode v primeru nizkih temperatur. Hiše in druge stavbe so na vodovodno omrežje priključene s priključkom, to je cev manjšega premera. Od priključka teče voda po vodovodnih ceveh, ki so speljane po hiši, do pip.
Kako obsežno je vodovodno omrežje na našem območju?
Dolžina vodovodnega omrežja na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče je več kot 400 km.
Za zagotavljanje dobave čiste pitne vode je na omrežju več kot 100 vodovodnih objektov: črpališč, vodohranov, prečrpališč…. Na omrežje je priključeno več kot 14.000 priključkov, ki s pitno vodo oskrbujejo več kot 55.000 uporabnikov.
Kaj je vodonosnik?
Vodonosniki so podzemne shrambe vode.
V Sloveniji prevladujeta dva tipa vodonosnikov: vodonosniki z medzrnsko poroznostjo v ravninskih delih rečnih dolin (na primer prodnati in peščeni vodonosniki) ter vodonosniki s kraško in razpoklinsko poroznostjo (na primer dolomitski vodonosnik).
Za potrebe oskrbe s pitno vodo se v vodonosnike izvrta posebne vodnjake, ki s pomočjo črpalk črpajo vodo za oskrbo prebivalcev preko vodovodnega omrežja.
Kaj je zajetje?
Zajetje je vodovodni objekt, ki je urejen tako, da omogoča higienski in nadzorovan odvzem vode.
Vsako vodovodno omrežje, ki želi oskrbovati prebivalstvo z vodo, potrebuje najprej zajetje oziroma zajem. Zajetja pitne vode so strogo zavarovana območja.
Podzemne vode se lahko zajame na izviru ali pa se v zemeljsko površino izvrta globoko vrtino ali vodnjak, s katerim dosežemo podzemno vodo.
Zajem pitne vode so lahko tudi reke (na primer reka Temza v Londonu) ali padavinska voda, ki se zbira in shranjuje v kapnicah (na primer na območjih v goratem svetu).
Vsa dejstva o vodi iz Grinipedije
Vodovarstveno območje so zavarovane površine v okolici zajetij pitne vode.
Na vodovarstvenih območjih so zaradi potrebe zaščite izvira pitne vode pred onesnaženjem določene omejitve dejavnosti. Glede na oddaljenost in naravo zajetja pitne vode je določeno najožje, ožje in širše vodovarstveno območje, za katera so določene različne stopnje varovanja in omejitve dejavnosti.
Črpališče je vodovodni objekt s črpalnimi napravami, ki črpajo vodo iz vodnjakov.
Iz črpališč je voda navadno speljana v vodohrane (vodne zbiralnike), ki so postavljeni na višje ležečih krajih, od koder potem voda po ceveh teče v naše domove, vrtce, šole in druge objekte.
Vodohran je poseben zbiralnik za shranjevanje vode.
Voda iz vodohranov, ki so vedno postavljeni na višje ležečih krajih, po vodovodnem omrežju priteka do hiš in drugih objektov. V vodohranih mora biti vedno zadostna količina vode, ki jo lahko uporabimo tudi v primeru požara.
Dva vodohrana, iz katerih pitna voda priteka po ceveh do pipe večjega dela prebivalcev občine Domžale, se na primer nahajata na Šumberku. Vodohrana lahko hranita tudi 2 milijona litrov vode. To pomeni 1 liter vode za vsakega Slovenca.
Za zagotavljanje čiste pitne vode se na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Moravče in Lukovica nahaja več kot 50 vodohranov, ki se zelo razlikujejo po velikosti.
S pomočjo prečrpalnih in hidro postaj pitno vodo lahko prečrpamo tudi do hiš, ki so postavljene na višje ležečih predelih.
Na višje ležeče predele voda zaradi prenizkega tlaka ne more priteči brez dodatnih naprav. V takšnih primerih vgradimo posebno prečrpalno postajo – prečrpališče, ki vodo črpa v vodohran, od koder priteka v naše domove. Z vgradnjo hidropostaje, ki zviša tlak v vodovodnem omrežju, pa zagotovimo neposreden dovod vode do višje ležečih hiš.
Hidrant je naprava na vodovodnem omrežju, ki zagotavlja večje količine vode za gašenje požarov.
Hidranti so lahko nadzemni ali podzemni. Nadzemni hidranti so značilne rdeče barve, da jih lahko hitro opazimo
K vsakemu priključku na vodovodno omrežje sodi tudi vodomer, s katerim ugotovimo, koliko vode je porabilo gospodinjstvo, šola ali kakšen drug uporabnik.
Hiše in druge stavbe, ki so priključeni na vodovodno omrežje, imajo vgrajen vodomer. Z odčitki stanja števca na vodomeru razberemo, koliko vode je bilo porabljene v določenem objektu.
Vodomeri so večinoma vgrajeni v zunanjih jaških, lahko pa se nahajajo tudi v zaprtih prostorih (na primer v kleti).
Vsak Slovenec v povprečju porabi približno 150 litrov vode na dan.
Med opravljanjem vsakodnevnih navad in potreb sploh ne razmišljamo, koliko vode ob tem porabimo. Za kuhanje in pitje porabimo le približno 4 litre vode na dan, za splakovanje stranišča pa kar 32 litrov pitne vode na osebo dnevno. V povprečju za tuširanje odrasla oseba porabi 55 litrov vode dnevno, če vode med tuširanjem ne zapremo pa v petih minutah porabimo tudi do 140 litrov vode. Ob ročnem pomivanju posode po kosilu porabimo od 30 do 40 litrov vode. Za pranje avtomobila pa se porabi od 50 do 300 litrov vode.
Poraba vode sicer preko dneva močno niha – največja sredi dneva med 12. in 14. uro, najmanjša pa med 3. in 5. uro zjutraj.
Odrasel človek naj bi dnevno popil 1,5 litra do 3 litre vode, odvisno od letnega časa in telesne teže.
Količina vode, ki jo moramo zaužiti dnevno, je odvisna od fizične aktivnosti, telesne teže, klimatskih pogojev, kulture, zdravstvenega stanja in starosti posameznika. Posameznika naj bi sicer popil 35 g vode na kilogram telesne teže.
Si vedel, da je pomanjkanje vode za človeka bolj nevarno kot pomanjkanje hrane? Brez hrane lahko človek zdrži precej dlje, kot brez vode.
Vsa živa bitja potrebujejo vodo za življenje. Brez vode bi lahko človek preživel le nekaj dni.
Voda je sestavni del vsake celice v našem telesu, saj skoraj 70 % človeškega telesa predstavlja voda. Je osnova vseh bioloških procesov, ki omogočajo življenje. Voda je najpomembnejše hranilo, ki ga moramo vnesti v telo, saj so v njej so raztopljene nekatere za življenje nujno potrebne mineralne snovi.
Si vedel, da človek brez vode lahko preživi le 3 do 5 dni, brez hrane pa precej dlje, v povprečju kar 90 dni?
Če pušča pipa, lahko dnevno odteče tudi do 240 litrov vode.
Zelo pomembno je, da je hišno vodovodno omrežje brezhibno, saj vsaka najmanjša okvara lahko pomeni veliko porabo pitne vode. Zaradi puščanja pipe ali okvare straniščnega kotlička lahko čisto po nepotrebnem dnevno izteče več sto litrov pitne vode.
To pomeni, da je v vodi raztopljenih veliko mineralnih snovi, ki jih voda raztaplja iz prsti in kamnin.
Voda je lahko mehka ali trda. Mehka voda je tista voda, ki je brez raztopljenega kalcija in magnezija. Ne vsebuje mineralov, ki bi tvorili usedline, zato se vodni kamen ne pojavi. Trda voda pa vsebuje raztopljene kalcijeve in magnezijeve ione, zaradi katerih se pogosto pojavlja vodni kamen. Pitna voda iz javnih vodovodnih sistemov je večinoma srednje trdote.
Vodni kamen so torej v vodi raztopljeni minerali. Pri segrevanju vode nad 60 °C se pospešeno nalaga v ceveh, parnih kotlih, bobnih pralnih strojev ipd. Opazimo ga kot rjave usedline na površinah (na primer na umivalniku) in v različnih napravah (grelniki vode, straniščni kotlički). Vodni kamen se izloča tudi med kuhanjem – pri segrevanju vode se izloča in nalaga na stene posode, kar opazimo kot bele lise.
Voda iz pipe je čista in dobra. Le izjemoma se lahko zgodi, da pride do onesnaženosti vode. Takrat jo najlažje prečistimo s prekuhavanjem.
Do onesnaženosti pitne vode pride le redko (po navadi zaradi dolgotrajnega deževja, taljenja snega, naravnih nesreč ali večje napake na sistemu oskrbe s pitno vodo). Takrat tisti, ki skrbijo za dobavo pitne vode, obvestijo uporabnike, da je vodo treba pred uporabo prekuhati.
Vodo postavimo na štedilnik in ko zavre, pustimo vreti še nekaj minut (vsaj tri minute) in jo ohladimo na primerno temperaturo. Morebitne bakterije in viruse z visokimi temperaturami uničimo, zato je prekuhana voda ponovno primerna za uživanje.
Kakovost podzemne vode se slabša zaradi onesnaževanja okolja.
Padavinska voda namreč izpira v tla različne snovi. Med njimi so lahko tudi škodljive snovi kot posledica intenzivnega kmetijstva (pesticidi, herbicidi, gnojila), goste poseljenosti in industrije, ki lahko privedejo do pronicanja teh snovi v tla. Za kakovost podzemne vode je pomembno tudi, da je v okolju ustrezno urejeno ravnanje z odpadki ter odvajanje in čiščenje odpadne vode (pitne vode po tem, ko jo uporabimo).
Kapnica je velik zidan ali betonski rezervoar, kjer se zbira padavinska voda s streh ali s posebnih lovilnih ploščadi.
Iz lovilnih površin voda odteka v rezervoar po ceveh skozi peščene filtre, kjer se prečisti. Kapnico lahko uporabljamo za splakovanje stranišča, za zalivanje rož, za pranje avtomobila in tako varčujemo z dragoceno pitno vodo.
Najpomembnejši vir pitne vode so podzemne vode v prodih in peskih (podtalnica), ki veljajo za najbolj kakovostne in lahko dostopne vire pitne vode.
V Sloveniji so podzemne vode glavni vir pitne vode, saj oskrbujejo kar 97 % prebivalstva. Najpomembnejši vir pitne vode je podzemna voda v prodih in peskih (podtalnica), ki jo najdemo v rečnih dolinah in kotlinah, kamor so reke nanosile prod in pesek. Podzemno vodo pa najdemo tudi v razpokah različnih kamnin ali pa v kraških kanalih in podzemnih jamah v apnenčastih kamninah. Drugi pomemben vir pitne vode pri nas so izviri podzemne vode, ki jih je v Sloveniji približno 7.000. Podzemne vode se napajajo iz padavin in površinskih voda ter iz podzemne vode drugih, višje ležečih območij.
Poleg podzemne vode so vir pitne vode tudi površinske vode (na primer reke in jezera).
Sladka voda predstavlja 3 % vse vode, kar 97 % vse vode pa je slane.
Slana oziroma morska voda je voda v morjih in oceanih in torej predstavlja veliko večino vse vode na Zemlji, le 3 % vode pa je sladke. Le slab odstotek vse vode pa lahko uporabljamo za pitno vodo.
Če bi torej z vso vodo napolnili 100 kozarcev, bi bilo 97 kozarcev napolnjenih s slano vodo, 2 kozarca s sladko vodo in manj kot en kozarec s pitno vodo.
Vodni krog je proces kroženja vode v naravi.
Voda izhlapeva iz oceanov v ozračje in postane del oblakov. Oblaki so namreč skupek vodnih kapljic in ledenih kristalov. Voda v obliki padavin pade nazaj na zemljo, od koder zopet izhlapeva. Kroženje vode v naravi se spet in spet ponavlja.
Voda v vodnem krogu spreminja agregatna stanja: pri normalni temperaturi je voda tekoča, ko se segreje se iz tekočega stanja spremeni v plinasto (para in hlapi), ko pa se ohladi, se spremeni v trdno stanje (led ali snežinke).
Prvi vodovod na našem ozemlju so zgradili že v času rimske Emone, v 3. stoletju ali v začetku 4. stoletja.
V srednjem veku je javna oskrba s pitno vodo zamrla. Vsa večja mesta v Sloveniji so javni vodovod v dobila ob koncu 19. ali v začetku 20. stoletja. V Ljubljani je bilo javno vodovodno omrežje zgrajeno leta 1890, nekaj let kasneje pa v Mariboru in Celju. Prvi vodovod v Domžalah so začeli graditi leta 1960.
Kaj pa ko še ni bilo vodovodnega omrežja?
V večjem delu Slovenije so se s pitno vodo oskrbovali iz studencev in vodnjakov, ki so jih izvrtali v vire podzemne vode. Ljudje so vsak dan prihajali po vodo k vodnjakom in jo v vrčih ali vedrih nosili domov. Ponekod so zgradili zaprte zbiralnike vode in vanje lovili deževnico.
Vse o varovanju okolja
V Grinipediji najdeš odgovore na vsa vprašanja o varovanju okolju in nasvete kako skrbeti za naravo, da bo ostala čista. Preveriš lahko vsebine o ločevanju odpadkov, v kateri zabojnik spadajo posamezne vrste odpadkov, od kje priteče in kam teče pitna voda.