Grinipedija
Kaj je recilkiranje?
Recikliranje je predelava že uporabljenih, odpadnih snovi v nove izdelke.
Z recikliranjem zmanjšujemo količino odpadkov, ki sicer zavzamejo dragocen prostor na odlagališčih, poleg tega pa zmanjšamo porabo naravnih surovin, ki jih sicer potrebujemo za izdelavo novih izdelkov ter prihranimo vodo in energijo. Z recikliranjem torej pomembno prispevamo k zmanjševanju onesnaževanja in ohranjanju našega okolja.
Prvi pogoj za uspešno recikliranje je ločeno zbiranje odpadkov. Odpadki, ki so zbrani ločeno, so namreč predani različnim podjetjem, ki poskrbijo za njihovo predelavo in uporabo snovi za nove izdelke.
Katere odpadke zbiramo ločeno?
Ločeno zbiramo embalažo, biološke odpadke, papir, steklo, ostale gospodinjske odpadke ter kosovne in nevarne odpadke.
Zabojnika za embalažo (z rumenim pokrovom) in biološke odpadke (rjavi zabojnik) imamo doma. Namesto rjavega zabojnika lahko za zbiranje bioloških odpadkov uporabljamo kompostnik.
Zabojniki za papir (z modrim pokrovom) in steklo (zeleni zabojniki) pa se nahajajo na ekoloških otokih. Na nekaterih ekoloških otokih se nahajajo tudi zabojniki za oblačila.
Ločeno zbiramo tudi nevarne in kosovne odpadke, in sicer skozi vse leto v zbirnem centru. Spomladi in jeseni pa tovrstne odpadke zbiramo tudi v okviru organizirane akcije – kosovne odpadke lahko oddate pred vašim domom, nevarne pa v premične zbiralnice v bližini vašega doma.
Kaj se zgodi z ločeno zbranimi odpadki?
Večina odpadkov, ki jih zberemo ločeno, se vrne v ponovno predelavo.
Ločeno zbrano embalažo prevzamejo pooblaščena podjetja, ki embalažo najprej razvrstijo glede na material (tetrapake, pločevinke, plastenke, vrečke itn.), nato pa jih predajo v ponovno predelavo. V ponovno predelavo se vrneta tudi papir in steklo, iz česar naredijo nove papirnate in steklene izdelke.
Ločeno zbrane biološke odpadke odpeljemo v kompostarno, kjer so predelani v kakovosten kompost.
Ločeno zbrane nevarne odpadke pa prevzamejo podjetja, ki so pooblaščena za ravnanje z nevarnimi odpadki in poskrbijo za to, da ti odpadki ne škodujejo okolju. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa predelajo.
Kaj je ekološki otok?
Ekološki otok je skupna zbiralnica za ločeno zbiranje odpadkov.
Na ekoloških otokih se nahajajo zabojniki za ločeno zbiranje odpadnega papirja in stekla, na nekaterih ekoloških otokih pa tudi posebni zabojniki za zbiranje oblačil, ki jih ne potrebujemo več.
Kaj so biološko razgradljivi odpadki?
Med biološko razgradljive odpadke sodijo pokošena trava, veje, rože in plevel, ostanki zelenjave in sadja, jajčne lupine, ostanki mesa, kavna usedlina, čajne vrečke, papirnate brisače.
Med biološke odpadke torej poleg vrtnih odpadkov ter ostankov sadja, zelenjave in druge hrane sodijo tudi uporabljene papirnate brisačke in robčki, saj se zelo hitro razgradijo.
Med biološke odpadke pa na primer NE sodi žvečilni gumi, saj se predolgo razkraja, tudi do pet let, zato je pravilno, da ga odvržeš v črni zabojnik. Prav tako med biološke odpadke ne sodijo plenice, pasji in mačji kakci, kamenje in pesek, vlažilni robčki…
Si vedel, da biološki odpadki predstavljajo kar 1/3 vseh odpadkov?
Kam odlagamo biološke odpadke?
Biološke odpadke odlagamo v rjavi zabojnik ali na kompostnik, ki ga postavimo na domačem vrtu.
Zelo je pomembno, da pravilno ločimo biološke odpadke od drugih odpadkov, saj rastline, zelenjava, sadje in drugi podobni biološki odpadki zgnijejo, zato se na odlagališčih razvija plin metan, ki zelo smrdi in je okolju škodljiv.
Ali lahko biološke odpadke odlagamo v plastičnih vreečkah?
Ne. Ker plastika ne sodi med biološke odpadke, odpadkov, ki sodijo v rjavi zabojnik in na kompostnik, ne smemo odlagati v plastični vrečki.
Plastične vrečke se razgrajujejo zelo dolgo, več kot 400 let, zato plastične vrečke, ki se znajdejo med biološkimi odpadki, ovirajo nadaljnjo predelavo teh odpadkov.
Pravilno je, da bio odpadke zbiramo in odlagamo v posebnih vrečkah, ki se 100 % razgradljive (vrečke iz posebne bio razgradljive folije ali papirja).
Vsa dejstva o recikliranju iz Grinipedije
Iz bioloških odpadkov tako iz hišnega kompostnika kot rjavih zabojnikov pridobivamo kompost.
Biološke odpadke iz rjavega zabojnika najprej pripeljemo v zbirni center, od koder so odpeljani v kompostarno. Kompostarna je obrat, kjer pod posebnimi pogoji predelujejo biološke odpadke v kakovosten kompost.
Z recikliranjem bioloških odpadkov v kompost naravi vračamo, kar smo ji odvzeli.
Kompost je snov, ki jo pridobimo z naravnim razkrojem bioloških odpadkov.
Kompost se razgradi in reciklira kot gnojilo za okrasno cvetje in sadna drevesa in kot dodatek k novemu kompostnemu kupu. Ker je kompost zelo močno gnojilo, ga je pred uporabo treba zmešati z zemljo v pravilnem razmerju.
Kompostnik običajno postavimo na vrtu oziroma v njegovi bližini.
Za hišni kompostnik je najbolj primeren polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Kompostnik mora biti pokrit s pokrovom, da ga dež ne namoči preveč, da do njega ne pridejo živali in da iz njega ne prihajajo neprijetne vonjave.
Če je je kompost presuh, je treba odstraniti pokrov kompostnika in ga previdno zaliti ravno toliko, da ga osvežite, saj ob preveliki količini vode kompostni kup začne gniti.
Kaj je primerno za kompostiranje?
Na kompostnik lahko odlagamo sadne in zelenjavne olupke, jajčne lupine, kavno usedlino, vrečke za čaj, papirnate robčke in brisače, rože, listje, travo, staro zemljo lončnic, veje.
Ni pa priporočljivo odlagati mesa in kosti, rib, mlečnih izdelkov in drugih ostankov hrane, ki privabijo nepovabljene obiskovalce, kot so miši, podgane in mrčes, poleg tega pa lahko povzročajo neprijetne vonjave.
Na leto vsak izmed nas v povprečju zavrže 82 kg hrane.
To je toliko, kolikor tehta odrasel moški.
Med odpadki konča največ sadja in zelenjave, kruha in mlečnih izdelkov. Tudi v vrtcih in šolah veliko hrane konča kot odpadek. Zato – če malice ali kosila ne moreš pojesti, ostanek hran, če je le mogoče, zavij in odnesi s seboj domov. Zagotovo bo naletelo na kakšna lačna usta nekoliko kasneje.
V zabojnik za embalažo (to je tisti z rumenim pokrovom) odlagamo prazne tetrapake, plastenke, plastične lončke (npr. od jogurta), plastično in aluminijasto folijo, pločevinke, plastične vrečke, embalažo, na kateri je znak za recikliranje.
Embalažo vedno izpraznimo in če je le mogoče stisnemo. Tako prihranimo prostor v zabojniku.
V zabojnik za embalažo ne smemo odlagati plastične embalaže nevarnih snovi in njihovih ostankov ter trde plastike (otroških igrač, plastičnih gajbic, …).
Iz odpadne plastične embalaže izdelujejo ohišja za kemične svinčnike in vžigalnike, različne cevi, tlakovce, vrečke, preproge, spalne vreče, avtomobilske dele, čopiče…
Z recikliranjem plastike se ohranja vire za izdelavo plastike, predvsem nafto, ki je glavna sestavina večine plastične embalaže. Ena tona reciklirane plastike ohrani kar dve toni nafte!
Z recikliranjem plastike prihranimo tudi veliko energije. Z izdelavo ene reciklirane plastenke prihranimo toliko energije, da lahko žarnica sveti 6 ur!
Večino tipov plastike se pridobiva iz surove nafte.
Kar 70 % embalaže iz umetnih mas je iz polietilena, ki je plastična masa, ki jo proizvajajo iz nafte.
Živali plastične delce lahko zamenjajo za hrano in jih pogoltnejo, zaradi česar lahko poginejo.
Plastične vrečke se v naravi razgrajujejo zelo dolgo, več kot 400 let, in močno obremenjujejo okolje, če jih odložimo nepravilno. Zato je zelo pomembno, da vrečke, ko niso več uporabne, odložimo v pravi zabojnik in tako poskrbimo za to, da so oddane v predelavo.
).
Aluminijaste pločevinke se lahko predela neštetokrat. Si vedel, da z recikliranjem pločevink (namesto pridobivanjem aluminija iz rude) prihranimo kar 95 % energije?
Pločevinke od pijač, paštete, pasje hrane, … pa tudi druge kose aluminija najprej razrežejo na majhne koščke, ki jih nato segrejejo, da se stopijo, potem pa iz te tekoče mase ulijejo aluminijaste palice. Te palice potem zvaljajo v tanke plošče… iz njih pa lahko naredijo nove pločevinke.
Z recikliranjem pločevink ohranjamo naravne vire in prihranimo energijo.
Steklenice živil in pijač, steklena embalaža zdravil in kozmetike in kozarci vloženih živil.
Pomembno je, da steklenice in kozarce v zabojnik za steklo odložimo brez pokrovčkov in zamaškov. Plastični in kovinski pokrovčki sodijo v zabojnik za embalažo, zamaški iz plute pa v črni zabojnik med ostale odpadke.
V zabojnik za steklo prav tako ne sodijo izdelki iz keramike in porcelana (krožniki, skodelice), ogledala, žarnice ali glineni izdelki.
Steklo je izdelano iz kremenčevega peska, sode in apnenca.
Da dobijo snov za izdelavo stekla, morajo te snovi segreti na 1000 °C.
Steklo razpada več tisoč let, zato je zelo pomembno, da ga odložimo na za to določena mesta in recikliramo.
Steklo lahko celo večkrat stoodstotno recikliramo, ne da bi izgubilo na kakovosti.
V steklarnah steklo predelajo v nove izdelke, pri postopku pa skorajda ni odpadkov ali neželenih stranskih produktov. Steklo je izjemno hvaležna surovina, saj ga je mogoče večkrat stoodstotno reciklirati, ne da bi izgubilo kakovost.
Proizvodnja reciklažnega stekla porabi 20 % manj energije kot proizvodnja novega stekla in hkrati prihrani uvoz dragocenih surovin. Ena tona odpadnega stekla pa nadomesti celo 1,2 tone surovin za izdelavo stekla. Za izdelavo ene tone novega stekla je za delo strojev potrebnih 140 litrov nafte.
V zabojnik za papir, ki ga prepoznamo tudi po modrem pokrovu, sodijo stari časopisi, revije, zvezki, prospekti, katalogi, odpadna embalaža iz papirja, kartona in lepenke, pisemski in ovojni papir, pisemske ovojnice, papirne nakupovalne vrečke.
Pozor – v zabojnik za papir ne smemo odlagati odpadne embalaže od mleka in pijač (tetrapakov), celofana, plastificiranega papirja, papirnatih brisačk in robčkov, umazanega ali navlaženega papirja in kartona, lepilnega traku (selotejpa).
Papir pridobivamo iz lesa, njegova osnovna sestava pa je celuloza.
Za eno tono papirja moramo posekati kar 17 malih ali 2 veliki drevesi. Zato z ločenim zbiranjem in recikliranjem papirja ohranjamo naše gozdove, varčujemo z energijo in skrbimo za čisto okolje in zrak.
Papir je ena izmed snovi, ki jih je najlažje predelati in ponovno uporabiti (precej lažje kot na primer pločevinko ali plastenko).
V papirnicah s papirja najprej odstranijo morebitno lepilo, kovinske dele vezavo in smeti, nato pa surovino primerno predelajo. Iz predelanega papirja izdelajo papirnate vrečke, toaletni papir in papirnate brisače, kartonasto embalažo za jajca, kuverte, zvezke, mape…
Nekatere vrste papirja je mogoče predelati celo sedemkrat.
Poleg ohranjanja naših gozdov z recikliranjem papirja pripomoremo k manjši porabi energije in vode.
S pridelavo ene tone recikliranega papirja rešimo 17 dreves, porabimo 64 % manj energije in 1/2 manj vode kot za izdelavo tone papirja iz lesa. Emisije nevarnih snovi ob izdelavi tone recikliranega papirja pa so manjše kar za 74 % kot ob izdelavi tone novega papirja.
Nevarni odpadki so tisti odpadki, ki so zelo škodljivi okolju in je potrebno z njimi ravnati še posebej pazljivo.
To so odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih snovi in jih zato ločimo od drugih odpadkov. Med nevarne odpadke sodijo baterije, zdravila, stari akumulatorji, laki in barve, varčne žarnice, olja in masti, kozmetika.
Takšni izdelki so navadno označeni s simboli, ki so obkroženi z rdečim oziroma oranžnim štirikotnikom.
Nevarne odpadke lahko kadarkoli oddate v zbirnem centru, dvakrat letno pa je organizirano tudi zbiranje nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah.
Zelo pomembno je, da nevarni odpadki ne končajo med drugimi odpadki ali v kanalizaciji. Če na primer ostanek zdravila zlijemo v odtok, le-to po sicer dolgi poti po kanalizaciji in skozi čistilno napravo konča v naravi. Ker čistilna naprava ne more odpadne vode očistiti vseh težko razgradljivih snovi, lahko takšno naše početje zelo škodljivo vpliva na naše okolje, živali in vire pitne vode.
Podobno se zgodi, če nevarne odpadke, na primer baterije, odlagamo med druge odpadke. V primeru, da so nevarni odpadki pomešani med ostale odpadke, lahko pride do sproščanja nevarnih snovi iz teh odpadkov v okolje, zlasti v tla in podzemne vode.
Zbirni center je prostor, kamor pripeljejo ločeno zbrane odpadke po tem, ko jih doma ali na ekoloških otokih razvrstimo v pravilne zabojnike.
Zbirni center je torej prostor, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje odpadkov. Smetarska vozila odpadke iz zabojnikov, ki jih imamo dom, pred vrtci, šolami in drugimi stavbami, odpeljejo v zbirni center, kjer jih ločeno odložijo. Iz zbirnega centra gredo odpadki potem v ponovno predelavo (plastična embalaža, steklo, papir, biološki odpadki) ali na odlagališče (ostanek odpadkov, ki ni primeren za ponovno predelavo).
V zbirnem centru se zbirajo tudi posebni oziroma nevarni odpadki, kosovni odpadki in odpadki iz tekstila, za katere doma in na ekoloških otokih ni primernega zabojnika, je pa zeloooo pomembno, da jih zbiramo ločeno.
Zbirni center za naše območje se nahaja pri naselju Dob, v Malenskem borštu.
Skupaj s starši najprej razmislite, ali še uporabna oblačila in obutev lahko komu poklonite.
Še uporabna oblačila in obutev torej lahko komu podariš, sicer pa jih lahko odložiš v za to namenjene zabojnike. Oblačila in obutev pa lahko s starši pripeljite tudi v zbirni center. Tam lahko oddate tudi poškodovane izdelke, pomembno je le, da niso mokri, vlažni ali umazani.
Tako boš poskrbel, da odsluženi tekstilni izdelki in obutev ne bodo končali na odlagališču, ampak bodo koristno izrabljeni. Dobro ohranjena oblačila bodo pripravljena za ponovno nošenje, iz nekaterih izdelkov pa lahko nastanejo novi izdelki (denarnice, torbice, krpe za čiščenje, preproge …) ali predelano v tekstilna vlakna in uporabljeno izolacije, prediva in podobno.
Elektronske aparate lahko oddamo ob nakupu novega aparata na prodajnem mestu, v zbiralnicah proizvajalcev in pridobiteljeve elektronske opreme ali v zbirnem centru.
Pooblaščeni prevzemniki elektronske opreme aparate razstavijo in izločijo nevarne dele in snovi, nato pa je elektronski aparat predan v nadaljnjo predelavo in recikliranje.
Kosovni odpadki so komunalni odpadki, ki so praviloma ločeno zbrani od ostalih odpadkov in zaradi velikosti, oblike ali teže niso primerni za zbiranje v zabojnikih, ki jih imamo doma.
Med kosovne odpadke na primer sodijo odslužene gospodinjske naprave, televizorji, pohištvo, preproge, smuči in podobno.
Kosovne odpadke zbiramo v zbirnem centru, dvakrat letno pa je organizirano tudi zbiranje kosovnih odpadkov po gospodinjstvih.
Izdelki, ki se lahko reciklirajo, so označeni s posebnimi znaki.
Zelena pika je ekološki znak, ki označuje embalažo in izdelke, ki so primerni za recikliranje.
Oznaka smetnjaka na embalaži opozarja, da je embalažo treba odvreči na primerno mesto.
Mobiusova zanka označuje izdelke, ki se jih ob koncu svoje življenjske dobe lahko reciklira. Vsak korak Mobiusove zanke predstavlja del verige, ki je potreba za uspešno recikliranje izdelka – zbiranje, predelavo v nov izdelek in nakup predelanega izdelka.
Simbol s krožnico se pojavlja na embalaži, ki je bila delno ali v celoti izdelana iz recikliranega materiala. Delež na krožnici predstavlja odstotek recikliranega materiala, uporabljenega za proizvodnjo embalaže.
Oznaka s prekrižanim smetnjakom pa pomeni, da gre za nevarne oziroma posbne odpadke, ki jih ne smemo odložiti v nobenega izmed zbojnikov za odpadke. Običajno je takšna oznaka na elektronskih napravah in baterijah, ki se jih zbira posebej – v premičnih zbiralnicah v okviru organiziranih akcij zbiranja nevarnih odpadkov, v zbirnem centru ali v uličnih zbiralnih za odpadno električno in elektronsko opremo na nekaterih ekoloških otokih.
Divje odlagališče je mesto v naravi, kjer so neprimerno odloženi odpadki, ki povzročajo škodo okolju.
Divja odlagališča zelo škodljivo vplivajo na okolje, saj onesnažujejo podtalnico, kvarijo videz pokrajine in kakovost življenja vseh živih bitij, negativno vplivajo na zrak in prst.
Čistilna akcija je organizirano skupno čiščenje odpadkov z divjih odlagališč in mest, kjer se odpadki ne bi smeli nahajati.
Čistilne akcije organizirajo različne organizacije, tudi šole in vrtci, da še dodatno poskrbijo za urejenost in čistočo okolja. V čistilnih akcijah zbrani odpadki so potem pravilno razvrščeni glede na vrsto odpadka.
Če bomo vsi skupaj skrbeli za to, da odpadki ne končajo v naravi, čistilne akcije sploh ne bodo več potrebne.
Med kosovne odpadke na primer sodijo odslužene gospodinjske naprave, televizorji, pohištvo, preproge, smuči in podobno.
Kosovne odpadke zbiramo v zbirnem centru, dvakrat letno (spomladi in jeseni) pa je organizirano tudi zbiranje kosovnih odpadkov po gospodinjstvih.
Vse o varovanju okolja
V Grinipediji najdeš odgovore na vsa vprašanja o varovanju okolju in nasvete kako skrbeti za naravo, da bo ostala čista. Preveriš lahko vsebine o ločevanju odpadkov, v kateri zabojnik spadajo posamezne vrste odpadkov, od kje priteče in kam teče pitna voda.